Ko govorimo o spletnih skriptah oz. programskih opremah, ki so namenjene za izdelovanje spletnih strani, potem ne moremo, brez da bi omenili najbolj priljubljene. Dve, ki sta najbolj uporabljeni, sta vsekakor WordPress in pa Joomla!, katere lahko srečate na praktično vsakem kotičku spleta in ste zagotovo že obiskali spletno stran, ki je bila zgrajena s pomočjo ene izmed omenjenih skript. Obstaja še veliko število ostalih skript, ki so tudi razširjene, a jih danes ne bomo omenjali, ker se bomo osredotočili na najpogostejši, torej na WordPress in Joomlo.

WordPress

WordPressWordPress je bil prvotno namenjen predvsem za potrebe številčnih blogerjev in je prav zaradi njih tudi tako narasla priljubljenost te platforme. Uporaba je izjemno enostavna in jo lahko resnično uporablja čisto vsak uporabnik spleta. Zaradi te enostavnosti in priljubljenosti zanjo obstaja veliko število vtičnikov oziroma pluginov, s katerimi lahko spletno stran spremenite in urejate po lastnih željah, brez da bi morali karkoli programirati. Nekdo je namreč to delo že opravil za vas in jo objavil, tako da jo lahko uporabljajo tudi drugi.

Velika večina teh vtičnikov je brezplačnih, nekateri so pa plačljivi, a tudi te ne dosegajo visokih zneskov programiranja, tako da se še vedno veliko bolj splača njihov nakup kot pa najem programerja. Takšni vtičniki vam lahko pomagajo pri izdelavi raznih galerij, kontaktnih obrazcev, nadziranju nezaželenih komentarjev, spletni optimizaciji spletne strani in še marsičem drugem.

Joomla!

JoomlaJoomla! je tudi bila blogersko zasnovana, a je malce bolj napredna in strokovna od WordPressa, zato je potrebno tudi malo več znanja, da se znajdete. Je primerna za nekoliko bolj kompleksne spletne strani in ne samo za spletne vizitke. Tudi za Joomlo obstaja veliko število dodatkov, ki vam olajšajo življenje in so dosegljivi na spletu brezplačno ali za nekaj evrov.

Obe plaftormi sta odlični in z uporabo katerekoli izmed obeh ne boste zgrešili. Pazite le, da ima vaš ponudnik spletnega gostovanja v vašem paketu tudi MySQL bazo, ker jo boste potrebovali za pravilno delovanje spletne strani in skripte.

V današnjih časih ljudje izbirajo vse svoje nakupe predvsem po cenovni ugodnosti, kar pri internetnem poslu ni nujno najboljša izbira, kajti na dolgi rok vam bo prineslo več nevšečnosti kot pa dejanskega prihranka. Tukaj lahko govorimo o storitvah, kot so spletno gostovanje in pa registracija domen, kjer ljudje gledajo na vsak prihranjen evro, obenem se pa ne zavedajo, da so to zelo pomembni dejavniki pri samem uspehu spletne strani oz. aplikacije.

Spletno gostovanje

Pravilna izbira ponudnika gostovanja je izredno pomembna, na žalost pa se v veliki večini primerov sploh ne zavedamo pomembnosti, dokler ne pride do kakšne težave. Šele takrat začnemo ceniti stvari, kot so varnostne kopije, pomoč uporabnikom in pa sama zanesljivost strežnikov, brez katerih naša stran tako rekoč ne bi niti obstajala. Ljudje smo takšni na več področjih in se dobrih stvari ne zavedamo, vse dokler jih ne zgubimo, a po toči zvoniti je pač prepozno.

Na kaj morate biti pozorni pri izbiri ponudnika gostovanja?

Varnostna kopijaNaj vam pojasnimo nekaj izhodišč, na katere morate pri izbiri slovenskega gostovanja paziti in jih vsekakor upoštevati. Sama spletna stran je lahko kar velik finančni zalogaj, še posebej, če je ne znate izdelati sami in jo naročite pri kakšni spletni agenciji. Zaradi zneska, ki ste ga vložili, je pametno tudi to investicijo nekako zavarovati pred raznimi vdori in napakami, zato je varnostna kopija oz. backup najpomembnejša zadeva, na katero morate gledati pri izbiri ponudnika gostovanja. Najbrž se strinjate, da ste v primeru, da vam nekdo pobriše spletno stran, izgubili kar veliko vsoto denarja in bi tistih 10 € razlike pri ceni gostovanja rade volje doplačali.

Poleg varnostne kopije je res dobro imeti tudi prijazno in strokovno ekipo, ki vam bo priskočila na pomoč, kadarkoli jo boste potrebovali. Uporabniška podpora pride do izraza predvsem, ko se kaj zalomi in lahko samo upate, da vam bodo uredili stvari, kot se šika. Če pa se ne spoznate na spletne strani in gostovanja, potem bi lahko uporabniško podporo uvrstili celo pred varnostno kopijo, kajti sami ne boste storili prav veliko in boste več ali manj odvisni od njihove prijaznosti.

Če je vaš prihodek odvisen od dosegljivosti vaše spletne trgovine, potem je 24 urna dosegljivost nujna zadeva in vam jo lahko zagotovi res malo spletnih gostovanj. Čas je denar in tako je tudi pri internetu.

Internet postaja iz dneva v dan vse bolj popularen. Rek, ki pravi “če te ni na spletu, pač ne obstajaš”, pa postaja vse bolj resničen.

Statistika registriranih domenV juliju je podjetje Verisign, Inc., ki nadzoruje vse vrhnje domenske končnice, pripravilo poročilo, ki prikazuje rast registriranih domen v letu 2012. Skupno število registriranih domen do konca prve četrtine leta 2012 je tako že več kot 233 milijonov.

Od konca marca leta 2011 pa do istega dne v letu 2012 je število domen naraslo za kar 23 milijonov, kar je približno 11 procentov. V samo enem letu. Če gledamo samo čas od konca leta 2011 pa do konca marca 2012, se je število domen povzpelo za 7,5 milijona registriranih domen, kar je približno 3,3 procente.

Poglejmo, koliko je bilo registriranih različnih vrst domenskih končnic.

Domen z najbolj priljubljenima končnicama .com in .net je bilo do konca prve četrtine 2012 registriranih kar 116.7 milijona. V enem letu se je število registriranih domen s tema končnicama zvišalo za kar 8,1 %. Pa smo že mislili, da je dobrih domen s tema končnicama ostalo le še nekaj, kajne?

Country code top level domene so se do konca prve četrtine leta 2012 povzpele na skoraj 95 milijonov registriranih domen (94.9 milijona), kar v primerjavi z enakim obdobjem lani predstavlja 16, 2 odstotno rast. Najbolj priljubljeni cc-TLD v letu 2012 so: .de (Nemčija), .uk (Velika Britanija), .tk (Tokelau), .nl (Nizozemska), .ru (Ruska Federacija), .eu (Evropska unija), .cn (Kitajska) in .br (Brazilija).

V letu 2013 zaradi uvedbe novih domenskih končnic (novih TLD-jev) pričakujemo kar precej višjo številko, kot pa 233 milijonov domen.

Čas zakupa domeneKako dolžina registracije domene vpliva na našo stran in na rezultate iskalnikov? Bi domeno registrirali za dalj časa – in za koliko? Če hočete ostati pred konkurenco, bi lahko preverili, za koliko časa je registrirana njihova domena. Če konkurenca podaljša registracijo za recimo leto ali dve, bi mogoče morali razmisliti o podaljšanju registracije za 5-10 let. Čeprav čas (za katerega je registrirana domena) dejansko vpliva na rezultate iskalnikov, je treba upoštevati, da je to le manjša zmaga, ko pogovor nanese na iskalnike.

Zelo pametno je razmišljanje o registraciji domene za 10 let. Tako se nam ni potrebno vsako leto ubadati s celotnim procesom podaljševanja registracije. Najboljša poteza je, da si izborimo želene domene, katere hočemo imeti v lasti dalj časa – in obnovimo registracijo vsakih 5-10 let.

Kaj se zgodi, ko domena poteče?

Potečena domenaČe vaša domena poteče (se ji izteče čas, za katerega je bila registrirana), obstaja precej velika verjetnost, da jo bo ob poteku enostavno registriral nekdo drug. S tem mu bo prihranjenega večina truda s promocijo strani (mogoče celo blagovne znamke), ker smo mi (kot prejšnji lastniki) že prebili led na trgu. Predstavljajte si, da vlagate čas, trud, denar in ostale vire v razvoj spletne strani (oz. storitve), nato pa zadeva v celoti propade, ker poteče obdobje, za katerega je bila domena registrirana. In ne samo to: s tem vašim trudom ste zelo olajšali delo naslednjemu srečnežu, ki bo vašo domeno kupil takoj, ko bo spet na voljo!

Zato resnično razmislite, katere domene bi želeli imeti v lasti in nato razmišljajte dolgoročno. Naredite si uslugo in registrirajte domeno za nekaj let vnaprej. S tem si zagotovite, da bo ime še dolgo časa v vaši lasti, poleg tega pa večina registrarjev domen nudi popuste za večletno registracijo domen – tako da je v vsakem primeru dobiček na vaši strani!

CMSV prejšnjih objavah smo predelali prve korake na poti do lastne spletne strani, torej kaj je spletno gostovanje, kaj je domena in katere nasvete naj upoštevamo pri izboru le-te. Sedaj pa naj čaka naslednji korak – kako bomo realizirali samo podobo in vsebino spletne strani? Če ste domači v programerskih in oblikovalskih vodah, lahko spletno stran v celoti oblikujete in sprogramirate čisto sami. Če pa to ni vaše področje ali pa če imate v načrtu imeti spletno stran kot blog, enostavni spletni portal ali predstavitveno stran, pa nima smisla da ponovno “odkrivate toplo vodo”. Najboljša izbira za vas bi bila uporaba že obstoječih sistemov za urejanje vsebin (CMS, ang. Content management system).

Kaj je CMS?

Sistemi za urejanje vsebin so že narejene spletne strani, ki nam ponujajo osnovne funkcionalnosti:

  • delo z vsebino
  • upravljanje z uporabniki
  • organizacija in struktura spletne strani
  • osnovna zaščita strani
  • možnost dodatnih razširitev spletnega mesta z vtičniki, lastnim izgledom in ostalimi funkcijami

Zakaj izbrati CMS?

Dobra stran CMS sistemov je ta, da za njimi stojijo organizacije (profitne ali prostovoljne), ki jih redno vzdržujejo in dopolnjujejo. Tako so z novejšimi različicami popravljene vse napake in pomanjkljivosti, hkrati pa nam je ponujena podrobna uporabniška (in razvijalska) dokumentacija. Dodatna pozitivna lastnost je tudi ta, da za vsak CMS obstaja skupnost (ang. community), kjer se zbirajo vprašanja in delijo izkušnje drugih uporabnikov, tako da je začetek dela precej lažji.

Kako začeti?

Najprej moramo izbrati sistem in nato izbrati ponudnika gostovanja, ki omogoča namestitev našega izbranega sistema in ustreza njegovim tehničnim zahtevam (v večini primerov gre za PHP in MySQL, kar pa ponudniki gostovanja večinoma omogočajo). Ko to uredimo, nam že osnovna namestitev CMS-ja zadošča, da na svojo stran že začnemo dodajati lastno vsebino. Za vse omenjene sisteme pa obstajajo dodatne komponente (brezplačne ali plačljive), s katerimi lahko dopolnimo izgled ali delovanje našega spletnega mesta.

Kot lastnik spletne strani si vedno želite, da bi vaša stran postala popularna med vsemi osebami, ki brskajo po internetu. Drži? Brez dvoma. Ravno zato je pomembno, da ima vaša spletna stran razpoznavno, enostavno, a hkrati zgovorno ime. Nekaj, kar si človek lahko zapomni in brez težav vpiše spletni naslov v brskalnik.

Katera domena?

Za lažjo odločitev si pri izbiri imena domene lahko pomagamo s sledečimi namigi:

  • Izbira končnice (TLD): ljudje največkrat pomislijo na končnico .com (če gre za tujo spletno stran) oz. končnico .si (če gre za slovensko).
  • Ime naj bo kratko in unikatno: nekateri “internetni mojstri” predlagajo do 7 znakov, ker si je takšno ime lahko zapomniti in ker je manj verjetnosti, da pride do napake pri vpisovanju naslova v brskalnik. (Kdo bi si lahko zapomnil “supernorokulmegathebestnajboljsastran.si” in to vtipkal brez napak?).
  • Ime naj bo zgovorno / pomensko: tukaj ni kaj veliko dodati, razen tega da je “bddssshhhwwwlllgda.com” slaba izbira…
  • Ime naj vsebuje (glavno) ključno besedo ali frazo: spletna stran ima določeno temo oz. nišo. Naj bo glavna ključna beseda del domene (npr. www.gostovanje-domene.si).
  • Ime naj vsebuje čim manj številk, pomišljajev in ostalih znakov: Kljub temu, da ime domene vsebuje lahko različne znake (poleg črk), je priporočljivo, da omejimo uporabo teh znakov, ker se hitro zgodi, da si je ime težko zapomnit in ga pravilno vpisati v brskalnik. Sodeč po (neuradnih) komentarjih “internetnih mojstrov” naj domena ne bi vsebovala več kot treh pomišljajev, drugače lahko dobi sloves neželene vsebine (ang. spam).
  • Preveri domeno: še en uporaben namig pri izbiri imena. Dokaj pogosto se dogaja, da prvotni lastniki ne podaljšajo registracije domene, ki so jih registrirali. Zaradi tega so po določenem času spet na voljo za uporabo, tako da se splača pregledat spisek teh imen.

Pri izbiri domene pa se hitro znajdemo pred vprašanjem, ali naj domena vsebuje ključno besedo ali blagovno znamko izdelka/storitve. Enostavnega odgovora na to vprašanje ni, ampak največkrat se lastnik potem odloči za svojo blagovno znamko in domeno optimizira za želene ključne besede.

Dandanes obstaja veliko podjetij, ki nam nudijo “gostovanje spletnih strani“, “spletno gostovanje“, ali pa na kratko – “gostovanje“. Za kaj pri gostovanju pravzaprav gre in v čem se ponudniki te storitve med seboj razlikujejo?

Nobeno spletno mesto (spletne strani, portali, blogi, trgovine,…) ni kar “tam nekje na internetu”, ampak ima točno določeno mesto, do katerega dostopamo preko spletnega naslova (interneta). To “točno določeno mesto” se nahaja na nekem strežniku, torej spletna stran gostuje na njem.

Strežnik

Kaj je strežnik?

Strežnik je v osnovi zelo podoben navadnemu računalniku, kot ga poznamo vsi. Njegove glavne značilnosti pa so:

  • hitro opravljanje nalog
  • visoka zanesljivost delovanja
  • hiter dostop do interneta

Za strežnik skrbi strokovnjak administrator. Zadolžen je tako za brezhibno delovanje kot za varnost (varnostne kopije podatkov, preprečevanje nepooblaščenega dostopa do podatkov ipd.).

Kako lahko gostujem spletno stran?

Kot že rečeno, spletna stran se mora nahajati na strežniku, ki je zanesljiv, hiter in ves čas povezan v internet. Če ste strokovnjak, lahko strežnik vzpostavite kar doma, na lastnem računalniku. V nasprotnem primeru pa je najboljša izbira ponudnik gostovanja, ki vse to stori za vas.

Na kaj moram biti pozoren pri izbiri ponudnika

Nekatera izmed najbolj pomembnih vprašanj pri izbiri ponudnika so:

  • Ali je ponudnik na “dobrem glasu”? Mnenja, izkušnje in priporočila znancev, članki na spletnih straneh in forumih ipd.
  • Ali ima ponudnik dosegljivo številko za pomoč uporabnikom in kakšen je njihov odzivni čas?
  • Ali je ponudnik fleksibilen? Bo poslušal vaše želje, vam bo znal svetovati in pomagati?

Seveda pa je potrebno najprej pri sebi narediti spisek, kakšne potrebe po gostovanju sploh imamo. Na primer:

  • Koliko prostora potrebujemo?
  • Koliko dostopov do gostovanja potrebujemo?
  • Koliko email naslovov?
  • Koliko podatkovnih baz in kakšne?
  • ipd.

Žal ni nekega univerzalnega recepta, po katerem bi dobili najbolj optimalno odločitev, kateri ponudnik je najboljši. Zato se je treba najprej odločiti, kaj sploh potrebujemo, potem zbrati čimveč informacij o ponudnikih, nato pa se odločimo, kako naprej.

Vedno, ko govorimo o spletnih straneh, spletnih trgovinah in portalih, se v pogovoru pojavi izraz ‘domena‘. Kako pa lahko razložimo, kaj pomeni ‘domena‘ ali ‘domensko ime‘?

Domena

Enostavno: domena je naslov spletne strani, ki ga vpišemo v naš brskalnik (npr. www.gostovanje-domene.si) in je unikaten, tako da posamezni naslov kaže le na eno samo stran. Vendar pa ima ena sama stran lahko več domen. Deluje zmedeno, kajne? Več o tem v kakšni od prihodnjih objav, v tej objavi bi se držali naslova članka ‘Kaj je domena?’.

Kakšen je namen domen?

Vsaka naprava, ki je povezana v omrežje (tudi na internet), dobi svoj naslov, ki mu rečemo IP naslov. S tem naslovom se predstavi in ga uporablja samo ona. Ker pa je ta naslov v človeku precej neprijazni obliki, so se uveljavila domenska imena oz. domene, ki omogočajo, da posamezni strani določimo človeku (in iskalnikom, kot je npr. Google) bolj prijazno in pomensko ime. S tem si naslov tudi lažje zapomnimo.

Primer: veliko lažje si je zapomnit naslov http://www.google.com kot pa http://66.102.13.105.

Poskusite in skopirajte drugo povezavo v brskalnik – tudi ta deluje!

Kako izgleda domena?

Spletni naslov je sestavljen iz več delov (gledano od desne strani proti levi):

  • vrhnja domena (t.i. TLD – top-level domain) [vedno prisotna]
  • domena [vedno prisotna]
  • poddomena [ni nujno prisotna]

Vsi našteti deli so med sabo ločeni s piko (“.”).

Poglejmo si primer:

http://blog.prasicek.si

Vrhnja domena: si
domena: prasicek
poddomena: blog

Kdo dodeljuje domenska imena?

Glavni organ pri dodeljevanju vrhnjih domen (.si, .eu, .com, .net, …) je neprofitna organizacija ICANN (Internet Corporation For Assigned Names and Numbers). Domenska imena pa izbirajo končni uporabniki sami. Potrebno pa je upoštevati, da so ta imena unikatna. Torej, ko je domena že zasedena, je ni možno registrirat ponovno. Kdor prvi pride, prvi melje.

Kako lahko dobim svojo domeno?

Za pridobitev lastne domene je potrebna registracija domene, npr. pri ponudniku NEOSERV. Najnižje cene se gibajo okoli 10 € na leto, pri registraciji za daljšo dobo pa posamezni registrarji nudijo še dodaten popust. Ko registracija domene uspe, jo potem samo usmerite na lastno stran (na lastno ali zakupljeno gostovanje) in stran je po parih urah dostopna preko nove domene.