Kot lastnik spletne strani si vedno želite, da bi vaša stran postala popularna med vsemi osebami, ki brskajo po internetu. Drži? Brez dvoma. Ravno zato je pomembno, da ima vaša spletna stran razpoznavno, enostavno, a hkrati zgovorno ime. Nekaj, kar si človek lahko zapomni in brez težav vpiše spletni naslov v brskalnik.

Katera domena?

Za lažjo odločitev si pri izbiri imena domene lahko pomagamo s sledečimi namigi:

  • Izbira končnice (TLD): ljudje največkrat pomislijo na končnico .com (če gre za tujo spletno stran) oz. končnico .si (če gre za slovensko).
  • Ime naj bo kratko in unikatno: nekateri “internetni mojstri” predlagajo do 7 znakov, ker si je takšno ime lahko zapomniti in ker je manj verjetnosti, da pride do napake pri vpisovanju naslova v brskalnik. (Kdo bi si lahko zapomnil “supernorokulmegathebestnajboljsastran.si” in to vtipkal brez napak?).
  • Ime naj bo zgovorno / pomensko: tukaj ni kaj veliko dodati, razen tega da je “bddssshhhwwwlllgda.com” slaba izbira…
  • Ime naj vsebuje (glavno) ključno besedo ali frazo: spletna stran ima določeno temo oz. nišo. Naj bo glavna ključna beseda del domene (npr. www.gostovanje-domene.si).
  • Ime naj vsebuje čim manj številk, pomišljajev in ostalih znakov: Kljub temu, da ime domene vsebuje lahko različne znake (poleg črk), je priporočljivo, da omejimo uporabo teh znakov, ker se hitro zgodi, da si je ime težko zapomnit in ga pravilno vpisati v brskalnik. Sodeč po (neuradnih) komentarjih “internetnih mojstrov” naj domena ne bi vsebovala več kot treh pomišljajev, drugače lahko dobi sloves neželene vsebine (ang. spam).
  • Preveri domeno: še en uporaben namig pri izbiri imena. Dokaj pogosto se dogaja, da prvotni lastniki ne podaljšajo registracije domene, ki so jih registrirali. Zaradi tega so po določenem času spet na voljo za uporabo, tako da se splača pregledat spisek teh imen.

Pri izbiri domene pa se hitro znajdemo pred vprašanjem, ali naj domena vsebuje ključno besedo ali blagovno znamko izdelka/storitve. Enostavnega odgovora na to vprašanje ni, ampak največkrat se lastnik potem odloči za svojo blagovno znamko in domeno optimizira za želene ključne besede.

Dandanes obstaja veliko podjetij, ki nam nudijo “gostovanje spletnih strani“, “spletno gostovanje“, ali pa na kratko – “gostovanje“. Za kaj pri gostovanju pravzaprav gre in v čem se ponudniki te storitve med seboj razlikujejo?

Nobeno spletno mesto (spletne strani, portali, blogi, trgovine,…) ni kar “tam nekje na internetu”, ampak ima točno določeno mesto, do katerega dostopamo preko spletnega naslova (interneta). To “točno določeno mesto” se nahaja na nekem strežniku, torej spletna stran gostuje na njem.

Strežnik

Kaj je strežnik?

Strežnik je v osnovi zelo podoben navadnemu računalniku, kot ga poznamo vsi. Njegove glavne značilnosti pa so:

  • hitro opravljanje nalog
  • visoka zanesljivost delovanja
  • hiter dostop do interneta

Za strežnik skrbi strokovnjak administrator. Zadolžen je tako za brezhibno delovanje kot za varnost (varnostne kopije podatkov, preprečevanje nepooblaščenega dostopa do podatkov ipd.).

Kako lahko gostujem spletno stran?

Kot že rečeno, spletna stran se mora nahajati na strežniku, ki je zanesljiv, hiter in ves čas povezan v internet. Če ste strokovnjak, lahko strežnik vzpostavite kar doma, na lastnem računalniku. V nasprotnem primeru pa je najboljša izbira ponudnik gostovanja, ki vse to stori za vas.

Na kaj moram biti pozoren pri izbiri ponudnika

Nekatera izmed najbolj pomembnih vprašanj pri izbiri ponudnika so:

  • Ali je ponudnik na “dobrem glasu”? Mnenja, izkušnje in priporočila znancev, članki na spletnih straneh in forumih ipd.
  • Ali ima ponudnik dosegljivo številko za pomoč uporabnikom in kakšen je njihov odzivni čas?
  • Ali je ponudnik fleksibilen? Bo poslušal vaše želje, vam bo znal svetovati in pomagati?

Seveda pa je potrebno najprej pri sebi narediti spisek, kakšne potrebe po gostovanju sploh imamo. Na primer:

  • Koliko prostora potrebujemo?
  • Koliko dostopov do gostovanja potrebujemo?
  • Koliko email naslovov?
  • Koliko podatkovnih baz in kakšne?
  • ipd.

Žal ni nekega univerzalnega recepta, po katerem bi dobili najbolj optimalno odločitev, kateri ponudnik je najboljši. Zato se je treba najprej odločiti, kaj sploh potrebujemo, potem zbrati čimveč informacij o ponudnikih, nato pa se odločimo, kako naprej.

Vedno, ko govorimo o spletnih straneh, spletnih trgovinah in portalih, se v pogovoru pojavi izraz ‘domena‘. Kako pa lahko razložimo, kaj pomeni ‘domena‘ ali ‘domensko ime‘?

Domena

Enostavno: domena je naslov spletne strani, ki ga vpišemo v naš brskalnik (npr. www.gostovanje-domene.si) in je unikaten, tako da posamezni naslov kaže le na eno samo stran. Vendar pa ima ena sama stran lahko več domen. Deluje zmedeno, kajne? Več o tem v kakšni od prihodnjih objav, v tej objavi bi se držali naslova članka ‘Kaj je domena?’.

Kakšen je namen domen?

Vsaka naprava, ki je povezana v omrežje (tudi na internet), dobi svoj naslov, ki mu rečemo IP naslov. S tem naslovom se predstavi in ga uporablja samo ona. Ker pa je ta naslov v človeku precej neprijazni obliki, so se uveljavila domenska imena oz. domene, ki omogočajo, da posamezni strani določimo človeku (in iskalnikom, kot je npr. Google) bolj prijazno in pomensko ime. S tem si naslov tudi lažje zapomnimo.

Primer: veliko lažje si je zapomnit naslov http://www.google.com kot pa http://66.102.13.105.

Poskusite in skopirajte drugo povezavo v brskalnik – tudi ta deluje!

Kako izgleda domena?

Spletni naslov je sestavljen iz več delov (gledano od desne strani proti levi):

  • vrhnja domena (t.i. TLD – top-level domain) [vedno prisotna]
  • domena [vedno prisotna]
  • poddomena [ni nujno prisotna]

Vsi našteti deli so med sabo ločeni s piko (“.”).

Poglejmo si primer:

http://blog.prasicek.si

Vrhnja domena: si
domena: prasicek
poddomena: blog

Kdo dodeljuje domenska imena?

Glavni organ pri dodeljevanju vrhnjih domen (.si, .eu, .com, .net, …) je neprofitna organizacija ICANN (Internet Corporation For Assigned Names and Numbers). Domenska imena pa izbirajo končni uporabniki sami. Potrebno pa je upoštevati, da so ta imena unikatna. Torej, ko je domena že zasedena, je ni možno registrirat ponovno. Kdor prvi pride, prvi melje.

Kako lahko dobim svojo domeno?

Za pridobitev lastne domene je potrebna registracija domene, npr. pri ponudniku NEOSERV. Najnižje cene se gibajo okoli 10 € na leto, pri registraciji za daljšo dobo pa posamezni registrarji nudijo še dodaten popust. Ko registracija domene uspe, jo potem samo usmerite na lastno stran (na lastno ali zakupljeno gostovanje) in stran je po parih urah dostopna preko nove domene.